Uporaba tona barv za harmonizacijo prostora

Z uporabo pravih barv lahko prostor zelo učinkovito in brez posebnih stroškov preuredimo tako, da se v njem dobro počutimo.

Pogosto naletimo na situacije, ko nek prostor ni uravnotežen in prijeten. Ko ga natančneje preučimo, ugotovimo, da morda ni bil dovolj premišljen že v sami zasnovi ali pa so se tokom časa dogajale v njem funkcionalne prezidave in dopolnitve, ki so ga osiromašile (npr. namestitev instalacij, jaškov, predelne stene…) Pogosti so tudi primeri, ko višina prostora ni skladna z njegovo površino – to se zgodi, ko se lepe prostore z visokimi stropovi predeli za npr. manjše pisarne, ali pa naletimo na velik prostor z nizkim stropom.

Ko se lotimo usklajevanja prostorskih razmerij, najprej proučimo obstoječe stanje. V naši analizi najprej določimo stene, ki bodo predstavljale zavetno stran prostora in stene, ki bodo imele vlogo odpiranja prostora. Slednje so ponavadi stene z okni in deli prostora, kjer je več gibanja. Zavetne stene pa so tiste, ki jim ob sedenju kažemo hrbet ali se v ta del prostora lahko umaknemo.

Nato pripravimo barvni koncept. Stene z okni predvidimo v svetlih barvah, stene zavetja pa v temnejših. Če je prostor previsok za svojo velikost, tudi strop prebarvamo s temnejšo barvo in občutek zavetja bo še boljši.

Če je prostor prenizek, nam kontrast  med temnejšo barvo stene in svetlejšo barvo stropa ustvari učinek navideznega povišanje prostora.

Seveda pa lahko z uporabo svetlejših ali temnejših tonov barv tudi poudarimo navidezno pomanjkljivost prostora in ga s tem napravimo res posebnega: tak je primer, ko je prostor v čudovitem okolju, ima nizek strop, mi pa prebarvamo tako tla, stene in zavetno steno s temnejšimi barvami ali obložimo z materialom temnejše barve. Kontrast med odprtim in zaprtim bo tako res veličasten in občutek povezanosti z zunanjostjo zelo močan.

Opremljanje garderobne sobe

Garderobna omara ali garderobna soba je prostor, kjer ponavadi začenjamo dan. Zato naj bo ta prostor prijeten, udoben, kvalitetno osvetljen ter uporaben.

Pohištveno okovje in pripomočki ponujajo veliko možnosti koristne izrabe prostora ter hkrati preglednost in enostavno dostopnost oblačil.

Ko snujemo svojo garderobno omaro ali sobo najprej preglejmo, kakšna oblačila imamo. Okvirno izmerimo, koliko oblačil bomo obešali, koliko zlagali in koliko jih bomo shranjevali v predale.

Če obešamo suknjiče in srajce tako, da jih vidimo s strani, potem potrebujemo vsaj 55 cm svetle širine omare. Police, kjer zlagamo pletenine, majice in podobno, so lahko široke približno 35-40 cm.

Za večjo preglednost lahko uporabimo steklene police in steklene prednje police predalov.

Priporočljivo je predvideti površino, ki bo prosta in bo na njej možno zlagati oblačila. Ta polica naj bo na višini od 90 do 120 cm. Lahko tudi predvidimo izvlečno polico, temu pa je lahko namenjen tudi zgornji zaključek predalov. Če je le ta steklen, pridobimo dodaten pregled nad vsebini predalov. Predali naj bodo nameščeni pod višino 130 cm.

Zanimiva in učinkovita rešitev je, če namestimo predale od višine 90 do višine 130 cm. Pod njimi namestimo obešala za suknjiče, krila in prepognjene hlače, nad njimi pa na dvižne mehanizme obešala za ženske obleke, plašče in druga malo daljša oblačila. Na tak način se nam ne bo potrebno sklanjati in oblačila so razporejena zelo pregledno.

Prostor, namenjen garderobi, naj bo v idealnem primeru dostopen iz spalnice in kopalnice, ne da bi bilo pri tem prehajati skozi druge sobe ali bolj obljudene hodnike. Če moramo tehtati, kateremu prostoru bomo namenili okno, naj ima seveda prednost bivalni prostor. Je pa zelo prijetno, če lahko tudi v garderobi pregledamo, kombiniramo in čistimo oblačila pri dnevni svetlobi.

Če je naš prostor običajnih mer in tlorisno ter v prerezu pravokoten, lahko izberemo kar omare iz ponudbe proizvajalcev pohištva. Če pa je nepravilnih oblik in ne tipskih mer, pa nam bo v veliko pomoč pri snovanju premislek izkušenega arhitekta in nato kvalitetna mizarska izvedba.

Za zapiranje omare se pogosto svetujejo drsna vrata, saj naj bi precej prihranila pri izrabi prostora. Vedeti pa moramo, da drsna vrata pri uporabi navadno prekrijejo del sosednje omare in to je lahko moteče. Alternativa so lahko harmonika vrata, ki se odpeljejo v stran, vendar tudi ta lahko ovirajo odpiranje predalov ali uporabo dvižnih mehanizmov.

Prav dejstvo, da v garderobnih sobah ni potrebno namestiti vrat na posamezne omare, je pripomoglo k veliki popularnosti le teh.

Ko se odločamo o barvah in materialih garderobne opreme, naj bo ta v prvi vrsti usklajena z ostalo opremo hiše. Priporočamo pa uporabo naravnih in nevtralnih tonov, saj tako do izraza pridejo oblačila in modni dodatki. Podobno kot klasični kosi oblačil: so kvalitetni in nevpadljivi in zato na nek način večni.

Arhitektki Darja Valič in Albina Kindlhofer o svojih kuhinjah

Ste vašo domačo kuhinjo oblikovali sami, kakšna je?

D: Obe sva sami zasnovali svoji kuhinji. Nasa domaca kuhina je mala, rdeca, preprosto oblikovana v abstraknem likovnem jeziku.

A: Kuhinja doma kot likovno prostorska poteza zaključuje dnevnobivalni prostor.  Je preprosta, bela in praktično zasnovana z veliko prostora za shranjevanje kot tudi delovnih površin.

 

Je kuhinja pomemben del domovanja ali pretežno njegov praktičen deli?

Oboje. Sodoben tempo življenja nam je zelo skrajšal čas za skupno bivanje, tako, da je priprava obroka zelo dobra priložnost za pogovor, druženje in povezovanje. S kuhanjem negujemo svojo kreativnost in spoznavamo bližnje. Zato v naših zasnovah najde kuhinja vedno mesto tik ob središču bivanja.

 

Tehtno zasnovan prostor za pripravo jedi olajša pot do gurmanskih užitkov?

Seveda. Premišljeno oblikovanje omogoča dober izkoristek pogosto omejenega prostora, olajša rokovanje z gospodinjskimi pripomočki, omogoča pregledno shranjevanje, lep razpored delovne površine, hiter dostop do začimb in drugih sestavin, prostor za knjige ali morda celo računalnik, enostavno vzdrževanje čistoče… V naši pisarni pa vedno upoštevamo še lepoto in skladnost. Vemo pa, kako je estetika pomemben del gurmanskega uživanja:)

Pasivna hiša in lepota oblikovanega prostora

Ko je pred približno desetimi leti v naše kraje in na naše projektantske mize prihajal koncept pasivne hiše, smo se arhitekti opredeljevali do razlik med običajno gradnjo in pasivno predvsem v luči omejitev, ki jih pasivna hiša zahteva za dobro izvedbo. Omejitev predvsem v smislu manjših možnosti arhitekturnega izraza in s tem svobode.

Realizirani projekti in s tem obvladovanje zahtev pasivne gradnje pa so nas osredotočili na priložnosti, ki jih pasivna hiša prinaša pri snovanju presežnega arhitekturnega prostora. Tako smo bili veseli, da je seminar BIOZ 2011 predstavil »najlepše« pasivne hiše v Sloveniji. Morda provokativni in malo elitistični naslov seminarja pa je končno usmeril pozornost  od tehnologije in izvedbenih veščin, varčnosti in udobja na eni strani tudi k oblikovanju kvalitetne arhitekture.

V naši praksi smo se trudili zahteve pasivne gradnje vedno obrniti v prid dobri zasnovi prostorov. Večinoma smo ugotavljali, da nas prav te zahteve, ki so na prvi pogled omejitve, pri tem zelo podpirajo.

Zvezni bivalni prostor

Pasivna hiša ima odliko enakomerno ogretih oziroma ohlajenih tako sten kot prostora ter obilje svežega zraka. To omogoča snovanje enovitega prostora, ki ga arhitektova veščina proporcioniranja, zamikanja, plastenja prostorov ob nizanju na prostorsko pot uskljajuje z orientiranostjo, programom, tehnologijo in gradbeno fiziko. Radi oblikujemo prostor, ki daje občutek zavetja, hkrati pa je deloma zastrt in vabi v raziskovanje, vabi v potovanje, gibanje. Psihološki občutek varnosti in trdnosti skupaj s svobodo in gibanjem.

DSCN5028 DSCN5006

Male hiše in bivanje »v oknu«

Pasivne hiše so lahko manjše, saj so temperaturno udobne po celotni površini prostora, vse do sten in tik ob oknih. Klasična zasnova gradnje hiš temelji namreč na vročih elementih ogrevanja, srednji temperaturi zraka ter mrzlem občutku sten. Pasivna hiša pa daje bivalnemu prostoru zopet humana temperaturna razmerja. Priljubljen element opreme je v naših rešitvah je med drugim okno, ki je hkrati tudi klop ali počivalnik. V debelini stene tik ob oknu namreč lahko uživamo udobje notranjosti ob pogledu na zunanjost. Razlika med »biti v naravi« in »bivati s pogledom na naravo« pomeni bistven preskok v procesu kulturne rasti in v zavedanju o prostoru in življenju kot takem. Kadar je to povezano še z zavestjo, da bivaš v hiši, ki naravo spoštuje, jo čuva in ohranja, je zadovoljstvo toliko večje.

9-1 9

Skrita oprema v steni

Ker je tehnologija pasivnih hiš taka, da so njeni vidni elementi pretežno vgradni in s tem skriti, omogoča tak pristop snovanja očiščen arhitekturni izraz. Arhitekt lahko dejansko poudari kar je vredno in z natančnim načrtovanjem detajlov in skrbno izbiro materialov in barv skrije v lupino prostora servisni program bivanja – omare, naprave za prezračevanje, druge tehnološke dele opreme, vrata ipd. Nato izberemo elemente opreme, ki jih izpostavimo in morda poudarimo. Natančno načrtovanje detajlov finalizacije hiše tako omogoča jasen prostorski nagovor.

DSCN5120

Načrtovanje brez toplotnih mostov in arhitekturni izraz fasade

Načrtovanje gradnje brez toplotnih mostov pa predstavlja oviro renesančnemu oblikovnemu pristopu, ki temelji na  prikazu konstrukcije na fasadi. Ta princip je bil tudi arhitekturi moderne in tudi arhitekturi 60-let v našem prostoru zelo ljub, saj je detajle konstrukcije rada uporabila kot ključni arhitekturni element, skoraj že kot okras, vsekakor pa kot prepoznaven likovni izraz. V prvih realizacijah hiš smo to omejitev najbolj resno sprejeli in zgodbo detajla konstrukcije kot vidnega izraza morda pri načrtovanju pasivnih hiš še najbolj pogrešamo. Problem je rešljiv s posebnim stikovanjem, ki prepreči toplotni most. Uporabimo lahko tipski, atestiran in certificiran stični element.

Na tak način rešujemo tudi nadstrešnice, ki so bistven element povezav zunanjosti in notranjosti hiše ter tudi senčilo velikih odprtih steklenih površin.

Je pa ta problematika bistveno lažje rešljiva pri lesenih konstrukcijah.

2 3

Dnevna svetloba in oblikovanje prostorske poti

Pri odmerjanju toka dnevne svetlobe v prostoru usklajujemo orientiranost odprtin glede na smeri neba ter vedute s razpostavitvijo oken na tak način, da svetloba podpira lepa prostorska razmerja, daje natančno odmerjene poudarke na prostorski poti, nagrajuje z lepimi pogledi na mestih, kjer se pot vzpne ali obrne. Na tak način ustvarjamo skoraj meditativno gibanje po hiši, ki z vizualnimi dogodki podpira zavest o prostoru, času in skupnemu življenju v hiši.

Pazimo, da je svetloba usmerjena na stene, strop ali tla tako, da ne pride do bleščanja. Ob tem je potrebno pozornost nameniti tudi spoznanjem o pomenu dnevnega ritma svetlobe za človekovo zdravje  – hormonsko ravnovesje in bioritem.

6 4 8

Trajnostni vidik pasivne gradnje

V zadnjem času se nam vsled odprtosti trga odpirajo nove možnosti gradnje pasivnih hiš v trajnostnih materialih. V naši pisarni smo že izvedli smo že leseno hišo, katere PHPP preračun je pod 10 kWh(m2a), kar jo uvršča med zelo dobre pasivne hiše.  Proučujemo pa še možnosti gradnje iz drugih naravnih materialov. Pomembno je, da material dejansko skladišči CO2 in da ga pri produkciji ne izpušča v okolje. Prav tako je pomembno, da ne povzroča emisij snovi, ki škodijo zdravju. Odločilne pri izbiri pa so seveda dobre konstrukcijske ali izolativne lastnosti. Subvencijska politika v Sloveniji je usmerjena tako, da poleg energijske učinkovitosti nagrajuje tudi uporabo trajnostnih materialov.

Umeščanje hiše v prostor

Pasivna hiša je v naš prostor vrnila tradicijo pozornega umeščanja bivalne zasnove v prostor. Bistvenega pomena je kontrastiranje odprtih in bolj zaprtih delov hiše glede na osončenost. Z opazovanjem lokacije, kjer je načrtovana gradnja, pa se trudimo določiti zavetrja in naravne zračne tokove, sledi poti vode, naravo vegetacije, lego glede na obliko reliefa, prelomnice, bližnja hribovja. S tem senzibiliziramo odnos do prostora, ki ga nato odseva tudi hiša sama. Prav naši naročniki pa pogosto žele nadgraditi ta opazovanja z metodami branja nevidnih energetskih tokov, ki na dolgi rok podpirajo vitalnost prostora doma in s tem tudi družine.

1 1-1

Pasivna hiša in prihodnost

Model pasivne hiše je nastal kot izboljšanje odlično izoliranega ovoja hiše s pravo usmeritvijo glede strani neba k sončnim dobitkom – kar je bilo energijsko zelo učinkovito. Takemu prostoru je manjkal svež zrak. To koncept rešuje prezračevanjem z vračanjem toplote.

Ta osnovni, preprosti, pameten in učinkovit model pa omogoča mnoge nadgradnje.

Poznamo t.i. aktivno hišo, ki poudarja pomembnost dnevne svetlobe za bivanje. Nadalje vitalno hišo, ki s posebno zasnovo zaobljenih sten omogoča psihološko udobje zavetja ter skupaj z analizo energetskih tokov zemlje ustreza tradicionalnim zahtevam za dobro zasnovo hiše.

Naslednji mejnik ali cilj je nič ali plus energijska stavba. Le ta na osnovi principov pasivne gradnje in izkoriščanju trajnostnih virov energije ne potrebuje dodatnih virov za ogrevanje in gospodinjstvo ali pa celo ustvarja presežke energije.

Pozornost pa bomo gotovo čedalje bolj namenjali tudi gradnji energijsko učinkovitih sosesk, kjer je razmerje med vložkom in rezultatom še boljše kot pri individualni gradnji.

Preračun energijske učinkovitosti že sedaj dopolnjujemo z izkazi okoljske prijaznosti, kot so ocena ogljičnega odtisa, porabe energije (tudi t.i. siva energija), porabe vode in drugih naravnih virov ter emisij, ki vplivajo na zdravje. Vse to že od izdelave konstrukcijskih materialov do izgradnje, nadalje uporabe hiše in nazadnje razgradnje.

Tako lahko zaključimo, da je pasivna gradnja temelj gradnje prihodnosti

Menimo,da prav koncept pasivne hiše, spodbujan s strani institucij in subvecioniran preko Ekosklada, na ta način dviga nivo individualne gradnje v Sloveniji.

Pričakujemo, da se bo ta trend nadaljeval. Usmeril pa se bo tudi na prenove obstoječega stanovanjskega fonda, kjer so pogoji za odlično izvedbo vseh naštetih kvalitet sicer zahtevnejši, a s tem izziv večji. Kombinacija, ki pogosto pripelje do presežkov.

Arhitektura je na prvi pogled namenjena predvsem reševanju problemov telesnega vidika bivanja. Reševanje in usklajevanje programa, funkcije, zahtev konstrukcije, gradbene fizike in ne nazadnje finančnih zmožnosti naročnika na v članku opisan način pa vodijo do dobrega oblikovanja.

Cilj je ustvariti lep prostor, saj je želja po presežnem ena osnovnih človekovih potreb. Užitek lepote in skladnosti dviga duha. Omogočanje uporabniku bogato prostorsko doživljanje na osnovi premišljenih zasnov pa je primarna naloga arhitekture.