Pasivna hiša in lepota oblikovanega prostora

Ko je pred približno desetimi leti v naše kraje in na naše projektantske mize prihajal koncept pasivne hiše, smo se arhitekti opredeljevali do razlik med običajno gradnjo in pasivno predvsem v luči omejitev, ki jih pasivna hiša zahteva za dobro izvedbo. Omejitev predvsem v smislu manjših možnosti arhitekturnega izraza in s tem svobode.

Realizirani projekti in s tem obvladovanje zahtev pasivne gradnje pa so nas osredotočili na priložnosti, ki jih pasivna hiša prinaša pri snovanju presežnega arhitekturnega prostora. Tako smo bili veseli, da je seminar BIOZ 2011 predstavil »najlepše« pasivne hiše v Sloveniji. Morda provokativni in malo elitistični naslov seminarja pa je končno usmeril pozornost  od tehnologije in izvedbenih veščin, varčnosti in udobja na eni strani tudi k oblikovanju kvalitetne arhitekture.

V naši praksi smo se trudili zahteve pasivne gradnje vedno obrniti v prid dobri zasnovi prostorov. Večinoma smo ugotavljali, da nas prav te zahteve, ki so na prvi pogled omejitve, pri tem zelo podpirajo.

Zvezni bivalni prostor

Pasivna hiša ima odliko enakomerno ogretih oziroma ohlajenih tako sten kot prostora ter obilje svežega zraka. To omogoča snovanje enovitega prostora, ki ga arhitektova veščina proporcioniranja, zamikanja, plastenja prostorov ob nizanju na prostorsko pot uskljajuje z orientiranostjo, programom, tehnologijo in gradbeno fiziko. Radi oblikujemo prostor, ki daje občutek zavetja, hkrati pa je deloma zastrt in vabi v raziskovanje, vabi v potovanje, gibanje. Psihološki občutek varnosti in trdnosti skupaj s svobodo in gibanjem.

DSCN5028 DSCN5006

Male hiše in bivanje »v oknu«

Pasivne hiše so lahko manjše, saj so temperaturno udobne po celotni površini prostora, vse do sten in tik ob oknih. Klasična zasnova gradnje hiš temelji namreč na vročih elementih ogrevanja, srednji temperaturi zraka ter mrzlem občutku sten. Pasivna hiša pa daje bivalnemu prostoru zopet humana temperaturna razmerja. Priljubljen element opreme je v naših rešitvah je med drugim okno, ki je hkrati tudi klop ali počivalnik. V debelini stene tik ob oknu namreč lahko uživamo udobje notranjosti ob pogledu na zunanjost. Razlika med »biti v naravi« in »bivati s pogledom na naravo« pomeni bistven preskok v procesu kulturne rasti in v zavedanju o prostoru in življenju kot takem. Kadar je to povezano še z zavestjo, da bivaš v hiši, ki naravo spoštuje, jo čuva in ohranja, je zadovoljstvo toliko večje.

9-1 9

Skrita oprema v steni

Ker je tehnologija pasivnih hiš taka, da so njeni vidni elementi pretežno vgradni in s tem skriti, omogoča tak pristop snovanja očiščen arhitekturni izraz. Arhitekt lahko dejansko poudari kar je vredno in z natančnim načrtovanjem detajlov in skrbno izbiro materialov in barv skrije v lupino prostora servisni program bivanja – omare, naprave za prezračevanje, druge tehnološke dele opreme, vrata ipd. Nato izberemo elemente opreme, ki jih izpostavimo in morda poudarimo. Natančno načrtovanje detajlov finalizacije hiše tako omogoča jasen prostorski nagovor.

DSCN5120

Načrtovanje brez toplotnih mostov in arhitekturni izraz fasade

Načrtovanje gradnje brez toplotnih mostov pa predstavlja oviro renesančnemu oblikovnemu pristopu, ki temelji na  prikazu konstrukcije na fasadi. Ta princip je bil tudi arhitekturi moderne in tudi arhitekturi 60-let v našem prostoru zelo ljub, saj je detajle konstrukcije rada uporabila kot ključni arhitekturni element, skoraj že kot okras, vsekakor pa kot prepoznaven likovni izraz. V prvih realizacijah hiš smo to omejitev najbolj resno sprejeli in zgodbo detajla konstrukcije kot vidnega izraza morda pri načrtovanju pasivnih hiš še najbolj pogrešamo. Problem je rešljiv s posebnim stikovanjem, ki prepreči toplotni most. Uporabimo lahko tipski, atestiran in certificiran stični element.

Na tak način rešujemo tudi nadstrešnice, ki so bistven element povezav zunanjosti in notranjosti hiše ter tudi senčilo velikih odprtih steklenih površin.

Je pa ta problematika bistveno lažje rešljiva pri lesenih konstrukcijah.

2 3

Dnevna svetloba in oblikovanje prostorske poti

Pri odmerjanju toka dnevne svetlobe v prostoru usklajujemo orientiranost odprtin glede na smeri neba ter vedute s razpostavitvijo oken na tak način, da svetloba podpira lepa prostorska razmerja, daje natančno odmerjene poudarke na prostorski poti, nagrajuje z lepimi pogledi na mestih, kjer se pot vzpne ali obrne. Na tak način ustvarjamo skoraj meditativno gibanje po hiši, ki z vizualnimi dogodki podpira zavest o prostoru, času in skupnemu življenju v hiši.

Pazimo, da je svetloba usmerjena na stene, strop ali tla tako, da ne pride do bleščanja. Ob tem je potrebno pozornost nameniti tudi spoznanjem o pomenu dnevnega ritma svetlobe za človekovo zdravje  – hormonsko ravnovesje in bioritem.

6 4 8

Trajnostni vidik pasivne gradnje

V zadnjem času se nam vsled odprtosti trga odpirajo nove možnosti gradnje pasivnih hiš v trajnostnih materialih. V naši pisarni smo že izvedli smo že leseno hišo, katere PHPP preračun je pod 10 kWh(m2a), kar jo uvršča med zelo dobre pasivne hiše.  Proučujemo pa še možnosti gradnje iz drugih naravnih materialov. Pomembno je, da material dejansko skladišči CO2 in da ga pri produkciji ne izpušča v okolje. Prav tako je pomembno, da ne povzroča emisij snovi, ki škodijo zdravju. Odločilne pri izbiri pa so seveda dobre konstrukcijske ali izolativne lastnosti. Subvencijska politika v Sloveniji je usmerjena tako, da poleg energijske učinkovitosti nagrajuje tudi uporabo trajnostnih materialov.

Umeščanje hiše v prostor

Pasivna hiša je v naš prostor vrnila tradicijo pozornega umeščanja bivalne zasnove v prostor. Bistvenega pomena je kontrastiranje odprtih in bolj zaprtih delov hiše glede na osončenost. Z opazovanjem lokacije, kjer je načrtovana gradnja, pa se trudimo določiti zavetrja in naravne zračne tokove, sledi poti vode, naravo vegetacije, lego glede na obliko reliefa, prelomnice, bližnja hribovja. S tem senzibiliziramo odnos do prostora, ki ga nato odseva tudi hiša sama. Prav naši naročniki pa pogosto žele nadgraditi ta opazovanja z metodami branja nevidnih energetskih tokov, ki na dolgi rok podpirajo vitalnost prostora doma in s tem tudi družine.

1 1-1

Pasivna hiša in prihodnost

Model pasivne hiše je nastal kot izboljšanje odlično izoliranega ovoja hiše s pravo usmeritvijo glede strani neba k sončnim dobitkom – kar je bilo energijsko zelo učinkovito. Takemu prostoru je manjkal svež zrak. To koncept rešuje prezračevanjem z vračanjem toplote.

Ta osnovni, preprosti, pameten in učinkovit model pa omogoča mnoge nadgradnje.

Poznamo t.i. aktivno hišo, ki poudarja pomembnost dnevne svetlobe za bivanje. Nadalje vitalno hišo, ki s posebno zasnovo zaobljenih sten omogoča psihološko udobje zavetja ter skupaj z analizo energetskih tokov zemlje ustreza tradicionalnim zahtevam za dobro zasnovo hiše.

Naslednji mejnik ali cilj je nič ali plus energijska stavba. Le ta na osnovi principov pasivne gradnje in izkoriščanju trajnostnih virov energije ne potrebuje dodatnih virov za ogrevanje in gospodinjstvo ali pa celo ustvarja presežke energije.

Pozornost pa bomo gotovo čedalje bolj namenjali tudi gradnji energijsko učinkovitih sosesk, kjer je razmerje med vložkom in rezultatom še boljše kot pri individualni gradnji.

Preračun energijske učinkovitosti že sedaj dopolnjujemo z izkazi okoljske prijaznosti, kot so ocena ogljičnega odtisa, porabe energije (tudi t.i. siva energija), porabe vode in drugih naravnih virov ter emisij, ki vplivajo na zdravje. Vse to že od izdelave konstrukcijskih materialov do izgradnje, nadalje uporabe hiše in nazadnje razgradnje.

Tako lahko zaključimo, da je pasivna gradnja temelj gradnje prihodnosti

Menimo,da prav koncept pasivne hiše, spodbujan s strani institucij in subvecioniran preko Ekosklada, na ta način dviga nivo individualne gradnje v Sloveniji.

Pričakujemo, da se bo ta trend nadaljeval. Usmeril pa se bo tudi na prenove obstoječega stanovanjskega fonda, kjer so pogoji za odlično izvedbo vseh naštetih kvalitet sicer zahtevnejši, a s tem izziv večji. Kombinacija, ki pogosto pripelje do presežkov.

Arhitektura je na prvi pogled namenjena predvsem reševanju problemov telesnega vidika bivanja. Reševanje in usklajevanje programa, funkcije, zahtev konstrukcije, gradbene fizike in ne nazadnje finančnih zmožnosti naročnika na v članku opisan način pa vodijo do dobrega oblikovanja.

Cilj je ustvariti lep prostor, saj je želja po presežnem ena osnovnih človekovih potreb. Užitek lepote in skladnosti dviga duha. Omogočanje uporabniku bogato prostorsko doživljanje na osnovi premišljenih zasnov pa je primarna naloga arhitekture.